Velikokrat slišim frazo: “V poslu moraš imeti cilje.” In vsakič se malo ustavim. Ne zato, ker bi bili cilji slabi. Ampak zato, ker se mi zdi, da jih ljudje pogosto uporabljajo kot obliž za nekaj drugega.

Cilje si postavimo zato, da imamo orientacijsko točko. Nek “sever”, po katerem se ravnamo. Da vemo, kam gremo. In to je pravilno. Ampak… kaj ti pomagajo cilji, če v poslu ne uživaš?

Če ti posel predstavlja težavo, če se zjutraj zbujaš z odporom, če ti je vse postalo breme, potem se tudi cilji spremenijo. Postanejo splošni, nedefinirani, taki “za občutek”, da jih imaš. In najhujše: postanejo nekaj, kar te še dodatno pritiska, namesto da bi te usmerjalo.

V vsakem poslu potrebuješ strast. Ne v motivacijskem smislu, ampak v realnem. Strast je tisto, kar ti da energijo, ko ni rezultatov. Strast je tisto, kar te drži pokonci, ko pride zavrnitev. Strast je tisto, zaradi česar narediš še en klic, še eno ponudbo, še eno izboljšavo, tudi ko se ti ne da.

In zanimivo… ko imaš strast, cilji pridejo sami od sebe. Ker strast ustvari vizijo. In ko imaš vizijo, se cilji ne postavljajo “na silo”, ampak postanejo logični koraki. Ne loviš ciljev zato, ker “tako pravijo”. Loviš jih zato, ker veš, zakaj to delaš.

Velikokrat ljudje delajo ravno obratno: najprej si postavijo cilje, potem pa upajo, da bodo na poti našli strast. Ampak to redko deluje. Cilji brez strasti so kot GPS, ki ti kaže pot do destinacije, kamor sploh ne želiš iti.

In zdaj najpomembnejše vprašanje: kaj, če v poslu ne najdeš strasti?

Potem imaš dve opciji. Prva: menjaj posel. Druga: preoblikuj posel.

Včasih ni problem panoga. Problem je način, kako delaš. S kom delaš. Kaj prodajaš. Kako komuniciraš. Kakšne stranke sprejemaš. Kakšno vlogo imaš v podjetju. Včasih je dovolj, da odrežeš del stvari, ki ti jemljejo energijo, in podvojiš tisto, kar ti daje zagon.

Ko boš delal s strastjo, bodo stranke to začutile. Ne v smislu lepih besed, ampak v energiji, odzivu, pristopu, samozavesti. In ko stranke začutijo, da ti je res mar, se zgodi nekaj zelo konkretnega: več zaupanja, več priporočil, več sodelovanja, več prodaje.

In ja – tudi v recesiji.

Recesija ne ubije podjetij. Ubije podjetja brez energije, brez jasne vrednosti in brez strasti. Tisti, ki imajo strast in jo znajo pretvoriti v kakovostno ponudbo, bodo vedno našli pot. Ker ne tekmujejo samo s cenami. Tekmujejo s tem, kar konkurenca težko kopira: z odnosom, z vizijo in z resničnim pogonom.

Zato… cilji ja. Seveda. Ampak najprej poskrbi, da imaš razlog, zakaj jih sploh loviš.