Prvoaprilska šala kot marketing ideja
Vsako leto 1. aprila ljudje zaživijo bolj previdno. Niso prepričani, komu lahko zaupajo, kaj je res in kaj ne. Mediji, podjetja in posamezniki objavljajo razne šale, bolj ali manj domiselne, in občinstvo se temu prepusti, saj je dan pač temu namenjen. A kaj, če bi bila ena od teh šal v resnici resnična?
Kaj, če bi bila ponudba, ki je bila predstavljena kot prvoaprilska šala, dejansko nekaj, kar podjetje res ponuja? In kaj, če bi z njo nadaljevali tudi 2. aprila in naprej?
To bi ustvarilo izjemno zanimivo situacijo. Ljudje bi bili presenečeni, zmedeni, dvomljivi – in prav to bi sprožilo radovednost, pogovor, deljenje in širjenje novice. Nenadoma bi nekaj, kar se je začelo kot šala, postalo resnično in zanimivo za širšo javnost. In če bi bila ponudba res nekaj posebnega, bi hitro prišlo tudi do konkretnega odziva – povpraševanja, nakupov in viralnosti.
Primer: Postonjska jama
Letos sem zasledil en primer, ki odlično prikazuje, kako bi tak koncept lahko deloval. Gre za idejo, da bi ljudem omogočili bivanje v Postonjski jami. Direktor podjetja je izjavil, da bodo v jami uredili posebne sobice, kjer bi lahko ljudje prenočili. Ideja seveda deluje kot klasična prvoaprilska šala – nihče je ne jemlje resno.
Ampak zdaj si predstavljajmo, da bi naslednji dan, torej 2. aprila, podjetje objavilo, da je ponudba resnična. Da so zgradili hotel v imitaciji jame in da so odprte tudi rezervacije.
To bi sprožilo pravi šok. Govorili bi o tem po vsej Sloveniji. Mediji bi se odzvali, ljudje bi delili vsebine, ustvarila bi se zanimanje, ki bi daleč preseglo prvotni šok. In prav to je lahko moč prvoaprilske šale, če jo obrnemo v pravo smer – ne kot lažno obljubo, temveč kot izhodišče za nekaj resničnega.
Zakaj bi to delovalo
Takšna ideja temelji na preprostem mehanizmu: ljudje 1. aprila pričakujejo šale. Njihova pričakovanja so pripravljena na neverjetno, neresnično in pretirano. Ko pa se 2. aprila razkrije, da je nekaj od tega res, pride do psihološkega učinka presenečenja. Nihče ni pripravljen na to, da bo nekaj, kar so dojeli kot šalo, postalo realnost.
Ta preobrat ustvari idealno okolje za viralnost. Ljudje začnejo govoriti o tem, ker jih preseneti. Mediji o tem poročajo, ker je zgodba zanimiva. In podjetje dobi pozornost, ki je ne bi moglo doseči z običajno kampanjo.
Kako to izvesti
Za takšno kampanjo so pomembne tri stvari:
1. Ideja mora biti na meji verjetnega
Če je ideja preveč nerealna, je nihče ne bo jemal resno – niti na prvoaprilski dan. Če pa je ravno pravšnja – nekaj, kar bi lahko bilo res, čeprav se zdi neverjetno – potem lahko doseže učinek. Postonjska jama je odličen primer. Tudi ideje, kot so nočitev na vrhu nebotičnika, filmski maraton v zapuščeni cerkvi ali odprtje kavarne v tramvaju, imajo podoben potencial.
2. Komunikacija naj bo v duhu 1. aprila
Najprej mora delovati kot šala. Ljudje morajo ob branju ali gledanju vsebine pomisliti: »Haha, dobro so si izmislili.« Humor, vizualna podoba in lahkotnost so tu ključni.
3. Naslednji dan objaviš, da je vse res
In tu je preobrat. 2. aprila mora podjetje objaviti, da gre za dejansko ponudbo. Najbolje je, da je že vse pripravljeno – spletna stran, rezervacije, produkti, slike, lokacija. Brez zadržkov in izgovorov. S tem se zgodba obrne, preseneti in požene v širjenje.
Prvoaprilska šala ima lahko veliko večjo vrednost, kot se zdi na prvi pogled. Če jo uporabiš kot izhodišče za resnično ponudbo, jo lahko spremeniš v učinkovit, drzen in zelo opazen marketinški nastop. Ljudje bodo govorili, se spraševali, preverjali – in s tem boš dosegel to, kar si želi vsaka blagovna znamka: pozornost in odziv.
In če ti je bila ta ideja zanimiva – super. Upam, da ti bom lahko pri njeni izvedbi pomagal prav jaz.
Pišite nam
